Prvo mehansko napravo, ki je v osnovi zelo podobna današnjim računalnikom, je na začetku devetnajstega stoletja izdelal angleški študent Charles Babbage . Njegov oče je bil lastnik banke in Charles je moral vse praznike računati obresti. Vse to ga je spodbudilo, da je leta 1822 izdelal stroj na parni pogon, s katerim si je olajšal računanje. Račun, za katerega je prej potreboval 10 minut, je sedaj izračunal v 1 minuti. Uspeh in zanimanje javnosti sta ga opogumila, da je svojo zamisel razvijal naprej. Ker je pri snovanju stroja lahko uporabil le zobata kolesca, vzvode in drogovje, so bile njegove rešitve zelo zapletene in prezahtevne za takratni čas.
Osnovna obdelava podatkov ljudskega štetja, ki so ga leta 1880 izvedli v ZDA, je trajala 7 let in pol. Herman Hollerith je zato predlagal, da bi za obdelavo naslednjega štetja uporabili njegove tabulatorje. Tabulator je bil pripomoček za računanje, ki je bil zgrajen iz mehanskih elementov, poganjala pa ga je elektrika. Zato je bilo računanje z njim zelo hitro. Čeprav je število prebivalcev do leta 1890 naraslo za 25%, so osnovno obdelavo opravili s tabulatorji v šestih tednih. Podjetje, ki ga je ustanovil Hollerith, je z leti preraslo v IBM , še danes enega izmed vodilnih podjetij na področju računalništva.
Prvi računalnik brez mehanskih delov, imenovali so ga ENIAC, so izdelali leta 1946. Bil je tisočkrat hitrejši kot tabulator, tehtal je preko 80 ton in je bil velik kot večja učilnica. ENIAC in druge računalnike, ki so mu sledili in so za shranjevanje podatkov uporabljali elektronke, urščamo v prvo generacijo elektronskih računalnikov. Konec 50-tih let so jih izpodrinili računalniki s tranzistorji.Te uvrščamo v drugo generacijo elektronskih računalnikov. V tretjo generacijo sodijo računalniki iz integriranih vezij - čipov . Z razvojem se je število elementov počasi povečevalo, čip pa manjšal, dokler v 70-it letih niso z nekaj tisoč elementi na njej sestavili vseh glavnih funkcij računalnika. Tak čip imenujemo mikroprocesor. Računalnike, ki imajo vgrajen mikroprocesor, pa uvrščamo v četrto generacijo elektronskih računalnikov.
Rojstno leto osebnih računalnikov (PCjev) je leto 1981, ko je IBM ponudil tržišču prvi PC (80286). Računalnik je bil razmeroma enostaven in zanesljiv, zato so ga drugi izdelovalci kopirali in začeli izdelovati IBM PC združljive računalnike. S tem so računalniku zmanjševali ceno in izboljševali njegovo kakovost. Čeprav so računalniki čedalje bolj zapleteni, pa je delo z njimi vedno bolj enostavno. Tako bi danes težko našel naloge, ki jih še izvajamo brez računalnika. Računalnik nas praktično spremlja na vsakem koraku.
